O PROBLEMU ZAVRŽENE HRANE
Kar približno 40 % vse proizvedene hrane na svetu se vsako leto zavrže. To pomeni, da skoraj vsak tretji obrok nikoli ne pride do krožnika, temveč konča v smeteh, pogosto povsem neupravičeno. Zavržena hrana ne pomeni le izgube hrane, temveč tudi zapravljene vode, energije in dela, ki so bili potrebni za njeno pridelavo. Ta problem ima velik vpliv na okolje in je eden ključnih izzivov sodobne družbe.
Zavržena hrana ni vedno posledica neodgovornega ravnanja, temveč pogosto rezultat sodobnega načina življenja in sistema, ki spodbuja presežke. Hrano imamo na voljo v velikih količinah, zato se pogosto pripravlja ali naroča več, kot se je dejansko porabi. V gostinskem sektorju se veliko hrane zavrže zaradi neprodanih obrokov ob koncu dneva. Ti obroki so pogosto še vedno povsem kakovostni, vendar zaradi logistike, časa ali pomanjkanja rešitev ne najdejo poti do potrošnikov. Podobno se dogaja tudi v trgovinah, kjer se hrana zavrže zaradi bližajočih se rokov trajanja ali zgolj zato, ker ne ustreza vizualnim standardom. Pomemben razlog je tudi napačno razumevanje označb na embalaži. Veliko ljudi zavrže hrano, ki je še vedno varna za uživanje, ker napačno razume razliko med rokom uporabe in datumom minimalne trajnosti. Vse to vodi do tega, da se ogromne količine hrane zavržejo, čeprav bi jih lahko še vedno uporabili ali rešili.
Zavržena hrana ima velik in neposreden vpliv na okolje. Po podatkih Združenih narodov zavržena hrana povzroča približno 8–10 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, kar pomeni, da ima večji ogljični odtis kot celoten letalski promet. Ko hrana konča na odlagališčih, se med razgradnjo sprošča metan, toplogredni plin, ki je v 100-letnem obdobju približno 25-krat močnejši od CO₂. Poleg emisij se z zavrženo hrano izgubljajo tudi dragoceni naravni viri. Približno četrtina vode, uporabljene v kmetijstvu, se porabi za pridelavo hrane, ki nikoli ni zaužita, kar predstavlja veliko obremenitev vodnih virov. Prav tako se za pridelavo hrane, ki je na koncu zavržena, uporablja velika količina obdelovalnih površin, kar prispeva h krčenju gozdov, degradaciji tal in izgubi biotske raznovrstnosti. V Evropski uniji se vsako leto zavrže okoli 60 milijonov ton hrane, kar povzroči približno 254 milijonov ton CO₂ emisij in porabo več kot 340 milijard kubičnih metrov vode. Zavržena hrana tako ne predstavlja le etičnega in družbenega problema, temveč tudi enega večjih okoljskih izzivov sodobnega časa.